Ne moremo verjeti …a tu je… smrt otroka, izguba, ki nas zaznamuje za vse življenje.

V nas se prebuja paleta različnih, intenzivnih občutkov : jeza, obup, žalost, razočaranje, nemoč ..
Ne znamo in ne zmoremo več naprej.

Ozremo se okoli sebe, pa nikjer nikogar, ki bi nam omilil bolečino, ki bi nas razumel. In tako ostanemo sami…

 

V nas se porajajo različna vprašanja in dvomi : Sem edina-i s to bolečino? Bom še kdaj bil(a) srečna? Kako živeti naprej? Zakaj se drugim rojevajo zdravi otroci?

Ne, niste edini.Veliko nas je, ki imamo enako izkušnjo. Na pot se podajte počasi, z majhnimi koraki , ki naj vas vodijo v sedanjost. Ne v preteklost in ne v prihodnost. Odprite svoje srca in se prepustite žalovanju.

Tudi za Vas bo posijalo sonce.

V vaši žalosti, jezi, obupu … Vam stojimo ob strani in Vas podpiramo.