Leto dni

[raj&pet]

ne vem kako naj začnem...?

...malo sem zmedena, ker je stran v prenovi. Včeraj sem želela napisati članek o mojem Urbanu, a ko sem odprla stran sem bila šokirana, saj ni bilo nikjer nobenega prispevla in vse kar sem namenila mojemu sini je bilo zbrisano. Kot, da bi Urban še enkrat umrl. Lepo bi bilo, če bi bili prej obveščeni in bi si lahko shranili dragocene besede, ki so nas opominjale, da so naši otroci obstajali. Saj bomo vedele, do konca življenja, da so bili z nami, saj smo jih rodile, a ne znam natančno opisati občutka kaj občutim, naenkrat je še en del mene izbrisan. Upam, da razumete kaj želim povedati.

Sratka, včeraj je bil težek dan! Urbana ni že eno leto, a bolečeina še kar gori v meni. Imam me, da bi kričala, da bi zbrisala ves ta čas, ki sem ga preživela tu na zemlji in se naenkrat pojavila čisto na drugem koncu sveta. Jezna sem, da sem morala doživeti to grozno izkušnjo, jezna sem, da se sploh takšne stvari dogajajo, jezna sem, da se kregamo, da se vojskujemo, da se sovražimo. Jezus nam je naročil: Ljubite se med sboj, kakor sem jaz vas ljubil. In kaj počnemo mi? Žalostna sem! Vem le to, da sem Urbana pričakovala z največjim veseljem in da mi je bil kruto odvzet.

"Urbanček moj, rada te imam! Nikoli te ne bom pozabila"

[mamica]

Draga Urbanova mamica!
Pošiljam ti en topel objem. Drugega ne znam...
V ponedeljek je bilo pol leta, odkar ni več mojega Gala. In danes spet tako boli.
Drži se!

[MELI]

Tako hitro čas beži. Spomini pa ostajajo...

Objem
MELI

[raj&pet]

...drage mamice, hvala vam za podporo. Galova mamica, vračam ti velik objem in vem, da ti je težko. Hvala tudi tebi draga Meli, če se ne motim si skozi to preizkušnjo šla 2x, zato mi tvoj objem toliko več pomeni. Držita se in vedita, da sem v mislih z vama dragi mamici, kakor tudi z vsemi ostalimi mamicami.

In še to, draga Petra in Natalija, hvala Vama, ker se tako trudita in skrbita, da bi stran društva Solzice obiskalo čimveč žalujočih staršev. Včeraj, ko sem pisala o svijem šoku, nisem mislila nič slabega, le žal mi je bilo, da bodo nekatere stvari odšle v pozabo. Hvala vama še enkrat. Opravljata veliko delo in zato smo vam hvaležni!!!

Objem, Petra - Urbanova mamica

[MELI]

Čeprav naših starih postov, napisanih tik po izgubi naših otrok, več ni, so vse te besede nakako shranjene v naših srcih. Jaz bi bila tako rada, če bi te strani tukaj ostale prazne in ne bi bilo novih zgodb z žalostnim koncem.

[Petra]

Draga Urbanova mamica,
v srcu čutim tvojo bolečino.
Žal mi je, da je prišlo do izbrisa starih objav. Ni bilo namerno in se zavedamo, da smo marsikateri družini "izbrisali" kakšen spomin.
Urbanova mami, vem, da ni bil tvoj post napad in ne obremenjuj se zaradi tega. Bil je krik žalosti in vem kako boli, če se kakšen dragocen spomin izbriše.Objem.
Vendar bi vseeno rada obrazložila nastalo situacijo za vse obiskovalce:
Društvo je neprofitno in za delovanje smo odvisni od donacij in čistega prostovoljnega dela. Natalija je prostovoljka, tako kot vsi ostali zaposleni v društvu. Ker je profesionalka na PCju smo ji zaupali računalniške obdelave ( obdelava učnega gradiva, ponudb, prošenj ipd.) tako se je posvetila tudi urejevanju nove spletne strani. Žal pa vsak, ki dela se tudi kdaj zmoti in rezultat je tu.Brisanje starih objav ni bilo namerno.Še vedno pa išče morebitne "ostanke"

hvala za vašo potrpežljivost in še vedno so dobrodošli predlogi pri nastajanju strani.

vse dobro,petra

[raj&pet]

Ponovna izguba.

Jutri je prvi november in vsi se bomo spominjali svojih najdražjih. Prižgali jim bomo lučke z upanjem, da najdejo pravo pot v drugi dimenziji življenja. Jaz se bom jutri ponovno spomnila svojega dragega Urbana, čeprav ne mine dan, da ne bi mislila nanj. To pa še ni vse, včeraj sva z možem ponovno izgubila otroka, pravzaprav dva.

14 mesecev po Urbanovem rojstvu, sem se ponovno ojunačila in se odločila, da je čas, da poskušam ponovno zanositi. V začetku septembra sem poklicala v ambulanto za neplodnost in že drugi dan sem morala na UZ in pogovor o prenosu zamrznjenčkov. 21.9.09 je bilo tako daleč in ponovno sem bila srečna nosečnica, vse do včeraj, ko so mi v mariborski bolnišnici naredili medimenkamentozni splav, saj se plod enostavno ni razvijal in ni bilo nikakršnih utripov. Moj otročiček je bil v meni natanko 8 tednov in že se je poslovil, ena pikica pa že takoj na začetku nosečnosti. Ne morem vam opisati kako sem se počutila. Groza me je bila, ko sem začutila kako iz mene odhaja otročiček, ki si ga tako zelo želim.

[pika]

Urbanova mami! S teboj sem. Tudi naše Jerce ni več. Zaspala je, naš angelček, stara komaj 12 dni. Zdaj pa je vse tako prazno. In boli, tako zelo boli. V soboto bo 1 mesec kar je ni več, pa vendar jo čutim in vidim ves čas.

Jerca moja, sladko spančkaj.

[raj&pet]

Draga Pika,
žal mi je ta tvojo, vašo Jerco. Težko mi je. Si sploh ne predstavljam, kako je, ko te zapusti bitjece staro komaj 12 dni. S teboj sem.

Petra

[svit3]

tudi sama vem kako je izgubiti otroka in tudi sama sem s teboj lep pozdrav Nataša.